Dragi osnovnošolke in osnovnošolci, dijakinje in dijaki, mentorice in mentorji!
Veseli smo, da ste se odzvali našemu vabilu in se odločili za sodelovanje v projektu Veselje do znanosti, ki ga na Gimnaziji Celje – Center izvajamo že trinajstič zapored. Tokrat v spletni obliki, vendar z upanjem, da se že naslednjo jesen spet srečamo v živo na naši šoli.
V prvem delu projekta ste se predstavniki šol pomerili v naravoslovnem kvizu z naslovom Od teorije do prakse s Kuzmanom in Novakom.
Naravnih zakonov pa ni mogoče dognati le z razmišljanjem in predpostavljanjem, temveč je teze potrebno dokazati tudi v praksi – z eksperimentiranjem, zato vam v nadaljevanju ponujamo nabor posnetkov eksperimentov, ki so jih za vas pripravili naši učitelji naravoslovnih predmetov.
Vabimo vas, da eksperimente izvedete po priloženih navodilih, ali pa jih morda celo nadgradite. Ker tokrat čarobnosti eksperimentov ne bomo mogli odkrivati skupaj, vas prosimo, da se pri delu doma ali na vaši šoli posnamete in nam do konca aprila pošljete posnetke.
Posnetke pošljite na info@gcc.si – lahko direktno kot priponko (če bo posnetek dovolj majhna datoteka), lahko preko https://filesender.arnes.si ali https://wetransfer.com
Želimo vam veliko veselja pri izvajanju eksperimentov.
PRIPOMOČKI ZA POSKUS: kozarec za vlaganje s pokrovom, lak za lase v spreju, ledene kocke
V stekleni kozarec, najboljše v kozarec za vlaganje, nalijemo vročo vodo do polovice. Po želji jo tudi obarvamo z izbrano barvo. Vodo v kozarcu popršimo z lakom za lase v spreju in vse skupaj hitro zapremo s pokrovom od kozarca za vlaganje. Na pokrov položimo ledene kocke in opazujemo nastanek oblaka. Čez nekaj časa odpremo pokrov in opazujemo dogajanje.
Vabim Vas, da opravite poskus še sami in pošljite posnetek!
Ali lahko pojasnite, zakaj je prišlo do nastanka oblaka?
Ideja izvedbe in izvedba: Ana Podlučnik, dijakinja 2. j
Mentorica: Danica Centrih, prof.
Si se kdaj vprašal, kako deluje gasilni aparat na CO2? Zakaj lahko pogasi požar, čeprav v njem ni vode?
Pripomočki: balon, šumeča tableta, voda, vrč, čajna svečka, vžigalice
Najprej v balon nalij približno pol decilitra vode. Nato šumečo tableto prelomi na polovico in jo potisni v balon. Zavrti konec balona in ga stisni, da plin ne pobegne. Ko se šumeča tableta raztopi, previdno prelij neviden plin iz balona v vrč. Z njim lahko ugasneš prižgano čajno svečko.
Zakaj plin ne pobegne, ko ga prelijemo v vrč? Zakaj plamen ugasne, če nanj »zlijemo« plin? Poskusi ponoviti poskus in odgovori na vprašanja!
Kaj imajo rade kvasovke!
Kvasovke so enocelični organizmi iz skupine gliv. Ljudje jih že od nekdaj uporabljamo v pekarstvu in pri izdelavi alkoholnih pijač kot sta pivo in vino. Znanstveniki na celicah kvasovk proučujejo procese, ki potekajo tudi v človeških celicah. Danes so pomemben vir beljakovin in vitaminov pri pripravi veganskih in vegetarijanskih živil.
IZZIV: Opazuj, premisli in sklepaj
- Na osnovi izvedenega eksperimenta poiščite odgovore na zastavljena vprašanja.
NALOGA: Raziskuj kvasovke in eksperimentiraj z njimi
- Kvasovke imajo rade sladkorje. Načrtuj eksperiment, s katerim boš raziskal, v katerem od navedenih živil: kakavu, kavi, mleku, koka-koli, vodi z okusom ali ledenem čaju, bi kvasovke v balonček enakem času izločile največ plina. Eksperiment lahko izvedeš tudi v že uporabljenih plastenkah za vodo in uporabiš še druga živila.
- Kvasovke so nepogrešljive pri pripravi kvašenega testa za kruh. Pripravi kvašeno testo po izbranem receptu in iz njega speci kruh. Opazuj, kaj se s kvasovkami dogaja med pripravo in vzhajanjem testa, ter kaj med peko kruha. Izberi recept za svoj najljubši kruh.
- Kvasovke delujejo pri različnih temperaturah različno hitro. Načrtuj poskus, s katerim boš raziskal, kako temperatura, sobna ali tista v hladilniku, vpliva na čas, potreben, da kvasovke v sladkorni raztopini napolnijo balonček s plinom.
- Kvasovke so v naravi prisotne na plodovih različnih rastlin kot so: grozdje, slive, jabolka, hruške in drugo. Premisli in načrtuj poskus, s katerim bi raziskal, plodovi katerih rastlin imajo na svoji površini največ kvasovk.
- Kvasovke so enocelični organizmi, ki se hitro razmnožujejo. Njihove celice so dobro vidne pod mikroskopom. Gojišče v katerem odlično uspevajo je sladkorna raztopina s 5% do 10% koncentracijo saharoze. Opazuj kvasovke iz gojišča pod mikroskopom in razišči, kako se razmnožujejo.
- Razišči zgodovino kvasa. Kvasovke ljudje uporabljamo že tisočletja. Poiščite vire informacij in raziščite, kako so pridobivali in uporabljali kvas nekoč in kako ga pridobivamo danes.
- Razišči različne načine, kako danes uporabljamo kvasovke v prehranski in farmacevtski industriji. Poišči veganske jedi in živila, v katerih so kvasovke vir beljakovin in vitaminov.
Igranje z milnimi mehurčki je vedno zanimivo, saj nikoli ne vemo, kam nam bodo pobegnili. Kaj pa če milni mehurček ujamemo in nam ne pade na dno posode? Ali je to mogoče? Poskusimo!
V velik kozarec dodamo sodo bikarbono.
Dolijemo približno 1dcl vode in vse skupaj zmešamo. V to mešanico dodamo citronsko kislino ali kis za solato in kozarec pokrijemo. Nastane plin. Mogoče veste kateri?
Ko reakcija poteče, umaknemo pokrov, pihnemo vanj milni mehurček in v stekleno posodo ujamemo milni mehurček. Opazimo, da milni mehurček lebdi v čaši. Mogoče veš zakaj? Poskusi sam!
Pripomočki:
velik kozarec, soda bikarbona, citronska kislina, milni mehurčki.
Ideja izvedbe: Smiljana Adamič, prof.
Laborant: Mitja Telič
Snemanje: Mitja Telič
Če želite presenetiti prijatelje z improvizirano podmornico, ki bo za dvig nad vodno gladino oziroma za spust pod njo, uporabila enak princip, kot ga prave podmornice, bo ta poskus kot naročen. V veliko plastenko (1,5 do 2 litra) stlačite vrečko kečapa, kakršno po navadi servirajo v restavracijah s hitro prehrano. Nato plastenko napolnite do vrha z vodo in dobro privijte zamašek. Plastenko močno stisnite in »rdeča podmornica« bo potonil na njeno dno. Ko boste pritisk popustili, bo splavala na gladino.
Vrečka poleg kečapa vsebuje še zračni mehurček. Ko plastenko stisnete, v njej naraste pritisk, plini v mehurčku se stisnejo, zato se prostornina vrečke zmanjša. S tem se ob enaki masi vrečke poveča njena gostota. Ko pritisk popustite, se plini raztegnejo, poveča se prostornina vrečke in zmanjša njena gostota. Po podobnem principu se spuščajo in dvigajo tudi podmornice, le da v za spreminjanje gostote uporabljajo balastne posode, ki jih polnijo z zrakom ali z vodo.
Samo Kreft, Kvarkadabra v kuhinji, Ljubljana, 2009
Pripomočki:
kad ali večja posoda z vodo, sponke različnih velikosti, ravnilo, različne šivanke ipd.
Izvedba poskusa:
Si že kdaj opazoval insekte na površini vode? Zakaj izgleda, kot da hodijo po površini?
Pri iskanju odgovora si pomagaj z domačim poskusom. Vzemi večjo posodo (kad) in jo napolni z vodo. Na površino vode previdno spuščaj različne predmete (šivanka, ravnilo, sponka, bucika ipd.) tako, da plavajo na površini vode.
Vabim te, da poskus ponoviš, posnameš in pojav ob snemanju fizikalno razložiš.
Poskus lahko še nadaljuješ. Poišči način, da plavajoče predmete potopiš brez, da bi se jih dotaknil in pojav znova razloži. Naj ti dam namig? Uporabi nekaj kapljic tekočega detergenta.
Želim ti veliko zabave v eksperimentiranju in z veseljem pričakujem tvoj posnetek in fizikalno razlago poskusa.
Izvedba in snemanje: Otmar Uranjek, prof.
Pripomočki:
kozarec, vrč z vodo, kos tršega povoščenega papirja (razglednica, karton, igralna karta…)
Izvedba poskusa:
Vodni stolpec ustvariš kar v kozarcu. Pri polnjenju kozarca si pomagaš z vrčem. Kozarec z vodo pokriješ s tršim povoščenim papirjem in ga previdno obrneš. Nato previdno odmakneš roko, ki drži papir. Ugotoviš, da voda ni odtekla s kozarca.
Vabim te, da poskus ponoviš, posnameš in pojav ob snemanju fizikalno razložiš.
Poskus lahko še nadaljuješ. Poišči način, da papirna podlaga pod vodnim stolpcem odpade brez, da se je dotakneš.
Želim ti veliko zabave v eksperimentiranju in z veseljem pričakujem tvoj posnetek in fizikalno razlago poskusa.
Izvedba in snemanje: Otmar Uranjek, prof.
Za poskus potrebujete kuhano jajce, svečo in vžigalice ter steklen kozarec z vodo. Prijazno vas vabim, da sodelujete s svojim prispevkom o izvedbi poskusa in s kratko zgodbo.
IZZIV:
• Poglejte potek poskusa in ga ponovite tako, da kuhano jajce previdno držite in obračate nad plamenom sveče, nato pa sajasto jajce položite v steklen kozarec z vodo.
• Poskus nadaljujte tako, da odlijete vodo, da bo sajasto jajce le do polovice v vodi. Kaj opazite?
NALOGA:
• Opazujte in razmislite o razlagi rezultata poskusa. Veselim se posnetkov izvedbe vaših poskusov. Pošljite nam jih.
• Nadaljujte domišljijsko zgodbo o srebrnem jajcu. Zgodbo zapišite, fotografirajte in jo pošljite. Veselim se vaših idej o razpletu zgodbe. Le kaj se bo še zgodilo kokoši in petelinu ter njunem srebrnem jajcu?
Zamisel izvedbe in besedilo: Vesna Lavrinc, prof.
Izvedba in dokumentiranje: Mitja Telič
Montaža: Nika Rodošek, 3. h
Ilustracije: Nika Verbovšek, 3. h
PRIPOMOČKI ZA POSKUS: 1,5 L plastenka, plastična vrečka za vlaganje živil, vrvica, škarje, voda
V plastenko natočimo vodo skoraj do vrha. Po želji jo obarvamo. Iz plastične vrečke izrežemo kvadrat velikosti 5 × 5 cm. Iz kvadrata oblikujemo »glavo« meduze, v njo natočimo vodo, vendar je ne napolnimo do konca (v »glavi« naj bosta 2/3 vode, preostanek pa zrak). Na koncu jo zavežemo z vrvico, ostanke vrečke pa narežemo na trakove.
Meduzo potopimo v vodo v plastenki in jo zapremo z zamaškom. Plastenko obrnemo na glavo in opazujemo, kaj se dogaja z meduzo.
Vabim Vas, da še sami izvedete poskus in raziščete njegovo teoretično ozadje!
Ideja izvedbe: Danica Centrih, prof.
Izvedba: Vesna Kralj, dijakinja 2. h
Mentorica: Danica Centrih, prof.
PRIPOMOČKI ZA POSKUS: limona, soda bikarbona, žlica, nož, slamica (lesena palčka), poljubno barvilo
Na eni strani zarežemo v limono, da naredimo krater. V krater potisnemo slamico (leseno palčko). V krater nalijemo nekaj barvila in dodamo čajno žličko sode bikarbone in opazujemo, kaj se dogaja.
Da proces pospešimo, lahko večkrat slamico izvlečemo iz kraterja in jo ponovno vanj potisnemo.
Vabim Vas, da še sami izvedete poskus in raziščete njegovo teoretično ozadje!
Ideja in njena izvedba: Danica Centrih, prof.
Izvedba: Vesna Kralj, dijakinja 2. h
Posnele: Anja Pečnik, Zoja Šolman, Lucija Caharijaz in Tjaša Gorišek, Nika Zupanc, dijakinje 2. h
Montaža filma: Luka Potnik, 2. h
Vsi se radi igramo z milnimi mehurčki. Kako jih lahko naredimo brez pihanja? Potrebujemo snovi, ki jih lahko najdemo tudi v domači kuhinji.
V kozarec stresemo dve žlički sode bikarbone in njegovo ustje premažemo z detergentom. V drug kozarec nalijemo približno 300 mL vode, veliko žlico detergenta in žličko sladkorja v prahu (milnica).
Žlico citronske kisline dodamo v kozarec z vodo, v katerem smo raztopili sodo bikarbono. Začne se je peniti, tvori se plin. Najlonsko blago namočimo v milnico in potegnemo po celi površini roba. Nastane mehurček, ki zaradi nastajajočega plina raste. Kateri plina nastaja? Ali lahko katere sestavine eksperimenta nadomestimo z katero drugo snovjo iz kuhinje? Poskusi še sam!
Pripomočki:
kozarec, soda bikarbona, citronska kislina, najlonsko blago ali gumica, detergent za umivanje posode, sladkor v prahu, in voda.
Ideja izvedbe: Smiljana Adamič, prof.
Laborant: Mitja Telič
Snemanje: Mitja Telič
Si želite narediti pijačo, ki je videti kot pravo pivo, a ne vsebuje alkohola, zato pa veliko vitaminov?
V prvi kozarec (s prostornino vsaj 3 dl) vsujete dve žlički granulata za vitaminski napitek (npr. Cedevita, Vitanova …). V drugi kozarec nalijte 1,5 dl mineralne vode in ji dodajte jedilno žlico smetane za kavo (10 % mlečne maščobe). Premešajte, nato pa tekočino prelijete v prvi kozarec. Po koncu poskusa vitaminski napitek, ki ga le težko ločimo od piva, popijte.
Samo Kreft, Kvarkadabra v kuhinji, Ljubljana, 2009
PRIPOMOČKI ZA POSKUS: visoki kozarec, voda (barvilo, da po želji obarvamo vodo), detergent, olje, med, sirup za mešanje, jedilna žlica
V visoki stekleni kozarec ob žlici prelivamo tekočine različnih gostot. Zaporedje tekočin je lahko poljubno.
Na koncu dobimo barvni stolp tekočin v zaporedju glede na njihovo gostoto, od največje do najmanjše.
Vabljeni k izvedbi poskusa!
Ideja izvedbe in mentorica: Danica Centrih, prof.
Montaža filma: Nika Zupanc, 2. h
Izvedba: Anja Pečnik, Zoja Šolman, Lucija Caharijaz in Tjaša Gorišek, dijakinje 2. h
Lovci na tornade potujejo po svetu, da lahko opazujejo silovito vrteče se stolpe zraka, vi pa si vodnega lahko pripravite kar v domači kuhinji.
Potrebujete dve prozorni plastenki, tesnilni trak in manjšo količino olja, obarvanega z jedilno barvo. Prvo plastenko napolnite z vodo do ¾. Prilij obarvano olje. Na ustje prve plastenke postavite ustje druge. Močno ju stiskajte skupaj in trdno zalepite s tesnilnim trakom, da pri obračanju voda ne bo iztekala. Zlepljeni steklenici obrnite in ju s krožnimi gibi zavrtite.
Ste se kdaj vprašali, zakaj je pozimi ob morju milejše podnebje? Postavite »morje« v svoj domač hladilnik, pa boste ugotovili, zakaj je tako!
Pripomočki: dva enaka kozarca, voda iz pipe, hladilnik
V en kozarec nalij vodo skoraj do roba, drugega pa pusti praznega. Oba kozarca postavi za 15 do 20 minut v hladilnik. Po 15 minutah vzemi kozarca iz hladilnika. Dotakni se vsakega kozarca z roko. Sta oba enako hladna?
Znaš razložiti rezultat poskusa? Kaj ima ta poskus opraviti z morjem in podnebjem? Pošlji svojo razlago in razmišljanje!
Vodikov peroksid (H2O2) je snov, ki je znana tako v medicini kot frizerjem, uporablja se celo kot pogonsko gorivo v reakcijskih motorjih. V človeškem telesu je še posebej pomemben v jetrih, kjer sodeluje pri odstranjevanju različnih strupenih molekul, tudi alkohola. Presežek vodikovega peroksida morajo celice odstraniti, saj lahko poškoduje nukleinske kisline. Razgradnjo pospešuje encim katalaza, pri tem pa se sproščata voda in kisik. Ena molekula katalaze lahko razgradi milijon molekul vodikovega peroksida vsako sekundo. Hitrost reakcije razgradnje lahko ugotavljamo z meritvami količine sproščenega kisika.
Ali poznajo vodikov peroksid tudi rastline in glive? Za preizkus tega potrebujete 2 kozarca ali čaši s po 40 ml 3% vodikovega peroksida, ki je na voljo v lekarnah ali specializiranih prodajalnah. Uporabite zaščitne rokavice. V prvi kozarec dodajte nekaj koščkov krompirja ali jabolka, v drugega pa kvas ali nekaj koščkov gobic. Ali poteče razgradnja vodikovega peroksida?
Vabljeni, da pošljete posnetke vaših poskusov!
